• V košarici ni izdelkov.

Izkušnja s postcovid sindromom

Naj omenim, da sem oseba, katera ne more biti pri miru in se mi more tekom dneva vedno nekaj dogajati. Po izobrazbi sem diplomirana fizioterapevtka in že narava mojega dela je taka, da sem večino časa na nogah. Po duši sem športnica, ki rada hodi na sprehode v naravo, rekreativno igra košarko in se poda v fitnes.

Žal, tako kot večini posameznikom, se tudi meni ni uspelo izogniti novemu korona virusu. Diagnoza je bila postavljena v začetku marca, natančneje 4. 3. 2021. Imela sem blage simptome (izguba vonja in okusa, glavoboli in utrujenost). Tudi sam potek bolezni preko desetdnevne karantene je minil mirno in brez zapletov, kot da bi imela manjši prehlad.

Bolečina v prsih, oteženo dihanje, splošna utrujenost in nemoč.

Ker je pri meni okužba potekala kot manjši prehlad, sem mislila, da ne bom imela nobenih posledic, vendar sem se motila. Prvi teden po karanteni je vsak prehojen kilometer, obisk fitnesa, vsakodnevna opravila in popoldansko delo meni predstavljali izredni napor. Vsak večer sem na kavču zaspala ob osmih zvečer in spala dobrih 10 – 12 ur. Dihanje je bilo med aktivnostmi oteženo in prisotna je bila rahla bolečina v prsih. 14 stopnic, ki jih imam do stanovanja so se mi zdele strme kot pot na Triglav. V fitnesu pa se mi je zdela 5 kg utež težka kot 100kg.

Posvetila sem se dihalnim vajam.

Videla sem, da s takim tempom žal ne bom mogla nadaljevati, zato sem si svoj urnik malo prilagodila in opravila, ki niso bila pomembna prestavila na naslednji dan. Telesno aktivnost sem prilagodila počutju – postopno podaljševanje sprehodov, z osebnim trenerjem sva pričela z lažjimi vajami itd.. Poleg tega sem vsakodnevno izvajala dihalne vaje. Predvsem pa sem poslušala svoje telo oziroma dovolila telesu, da se sam postavi na noge, ko se ta pač bo.

Po dobrih treh tednih od konca karantene se je stanje izboljšalo. Dobre dva meseca od diagnoze pa je stanje skoraj tako kot pred samo okužbo. Dihanje je normalno, bolečina v prsih ni več prisotna, prav tako mi zadostuje dobrih 6-7 ur spanca. Edini simptom, ki mi je še ostal je, da okus in vonj še vedno nista prava. 

Vsem, ki boste doživeli postcovidni sindrom vam svetujem, da postavite sebe in svoje telo na prvo mesto. Privoščite telesu dovolj počitka, pa če tudi se boste morali zaradi tega odpovedati kakšnim opravilom. Predvsem pa, ne podcenjujte, če ste preboleli okužbo, kot manjši prehlad, saj telo se je vseeno borilo z virusom in rabi časa za rehabilitacijo ter, da se postavi zopet »na noge «.

15/06/2021

DTs HUB d.o.o. © Vse pravice pridržane

Piškotke uporabljamo, da vam omogočimo najboljšo možno izkušnjo na naši spletni strani. Z nadaljnjo uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov.
SPREJMI